Tukaj živimo
literaturo.

Ljubljana je eno od 39 svetovnih Unescovih mest literature.

  • Sre, 01. 07. 2020

    12.00 | Hiša poezije

    Sončnice 2020: Razpis za izvirno pesniško zbirko

    Poziv traja do 1. julija 2020

    19.00 | Channel Zero, AKC Metelkova mesto

    Poezija s terase

    Pesniški večer

  • Čet, 02. 07. 2020

    19.00 | Slovenska matica

    Matica pod zvezdami: Tujci Ivana Cankarja

    Predstavitev romana

    19.30 | Vodnikova domačija Šiška

    Boštjan Videmšek, Samo Rugelj in sveža knjiga Plan B

    Izbrano: Založba UMco na domačiji

  • Pet, 03. 07. 2020

    21.00 | Društvo slovenskih pisateljev

    Svoboda je glagol!

    Večer poezije, glasbe in druženja

  • Sob, 04. 07. 2020

    20.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Karlo Hmeljak

    Literarni večer

  • Tor, 07. 07. 2020

    19.00 | Nova Pošta

    Pranger 2020: Poezija & množice

    Konceptualna razprava

  • Danes

    12.00 | Pritličje

    Festival Pranger 2020: Kdo naj gre v Frankfurt in kako – slovenska poezija v nemščini

    Razprava

    19.00 | Trubarjeva hiša literature

    Pranger 2020: Pesniki, pesnice

    Pesniško branje

    19.30 | Vodnikova domačija Šiška

    Ispeci pa reci: Maida Džinić Poljak in Faruk Šehić | Večer v spomin Bekimu Sejranoviću

    Pogovor

  • Čet, 09. 07. 2020

    19.30 | Vodnikova domačija Šiška

    Graščina, v živo!

    Interpretacija stripa

  • Pet, 10. 07. 2020

    11.00 | Vodnikova domačija Šiška

    Tečaj stripa za najstnike in študente z Izarjem Lunačkom

    Delavnica

    21.00 | Društvo slovenskih pisateljev

    Svoboda je glagol!

    Poletni literarni večeri

  • Sob, 11. 07. 2020

    11.00 | Vodnikova domačija Šiška

    Tečaj stripa za najstnike in študente z Izarjem Lunačkom

    Delavnica

  • Tor, 14. 07. 2020

    20.00 | Vodnikova domačija Šiška

    Starinske popevke z Zvezdano Novakovič feat adlešičke Kresnice

    Koncert

  • Sre, 15. 07. 2020

    19.30 | Vodnikova domačija Šiška

    Veronika Simoniti: Ivana pred morjem

    Pogovor s kresnikovo nagrajenko 2020

Že mimoPrihaja
  • Dogodki | Sre, 8.7.2020 | 12.00
  • Pritličje

Festival Pranger 2020: Kdo naj gre v Frankfurt in kako – slovenska poezija v nemščiniRazprava

Festival Pranger je vesel, da je Andreas Unterweger sprejel naše vabilo. Iz prve roke bomo prisluhnili izkušnjam ob prenosu slovenske poezije v nemški prostor in slišali mnenje o realnih predstavah glede umeščanja v program častne gostje Frankfurt 2022. Razpravo vodi dr. Nada Grošelj. Sodelujeta nemški urednik Andreas Unterweger in Urška P. Černe.
Produkcija: KUD Pranger
Vstopnice: Dogodek je brezplačen.
S podporo Javne agencije za knjigo.
Dogodek na FB
Novice | Pon, 6. 7. 2020

2. Poletje na platnu in med platnicami11.–16. 8. 2020, Ljubljana, letni kino Slovenske Kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova




Tudi letos vas Ljubljana, Unescovo mesto literature in Slovenska kinoteka vabita na Poletje na platnu in med platnicami, šest dni druženja na prostem z morilci, tatovi, knjigami in filmi. V sklopu festivala bo vsak dan med 19. in 23. uro delovala tudi FILMSKA KNJIGARNA, ki bo ponujala nabor kriminalk in knjig s področja filma.
Dogodki bodo potekali v Letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova v Ljubljani med 11. in 16. avgustom 2020. Brezplačno!


TOR, 11. 8.

20.00
Predavanje: Zakaj nas privlačijo zgodbe o morilcih?
Jan Klokočovnik

Večina kriminalk je resda osredotočena na tistega, ki razreši zločin, a najboljše so tiste z najbolj zanimivim kriminalcem, še posebej, kadar gre za morilca. Medtem ko se bralec ali gledalec zlahka poistoveti z analitičnim detektivom in celo stremi k obvladovanju njegovih veščin, pa ima um morilca bolj primarno, temačno avro, ki ga pritegne povsem podzavestno. Hitchcockova mojstrovina obdela lik morilca na povsem psihoanalitični ravni. Predavatelj je soavtor knjige Lepota po evropsko, ki se ukvarja z motivi, ki povezujejo družbo, zločin in umetniško delo. 

21.00
Psiho (Psycho)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1960, 35mm, 1.85, čb, 109', sp

Mlada ženska svojemu delodajalcu ukrade znaten znesek denarja in pobegne. Utrujena od dolge vožnje zvečer zavije z avtoceste in si poišče prenočišče v osamljenem motelu. Tam jo pričaka receptor, plašen in tih mladenič, ki skupaj z gospodovalno mamo živi v hiši poleg motela. Ko se mlada tatica v svoji sobi spravi pod tuš, jo tam čaka neprijetno presenečenje. Eden najznamenitejših in najbolj temeljito (psiho)analiziran film Alfreda Hitchcocka, ki je ob svojem nastanku šokiral svet in do danes ni izgubil niti trohice svoje moči.

 
SRE, 12. 8.

20.00
Podkast v živo: Ugani kdo?: pogovor o žanru »whodunit« kriminalke (literatura in film):
Podkasta O.B.O.D in FilmFlow

Kdo ne pozna Sherlocka Holmesa, gospodične Marple, Hercula Poirota, Jessice Fletcher, Columba in Clarice Sterling? Zakaj tako radi beremo in gledamo detektivske zgodbe? O(b) projekciji Altmanove detektivke Gosford park, se bodo o enem izmed najbolj priljubljenih žanrov tako literarnega kot filmskega kanona pogovarjali specialni agenti žanrskega podkasta O.B.O.D in članice filmskega podkasta FilmFlow.

21.00
Gosford park
Robert Altman, ZDA/VB/Nemčija/Italija, 2001, 35mm, 2:35, barvni, 137', sp

Sir McCordle pogosto pripravlja različna srečanja predstavnikov višjega sloja. Na posestvu Gosford park se tako na začetku tridesetih let zbere visoka družba ekscentričnih in vase zagledanih bogatašev, ki s seboj pripeljejo tudi svojo služinčad. Bo zgornji in spodnji svet povezal umor? Altmanova klasična »whodunit« kriminalka, v kateri ne manjka niti Scotland Yard, razgali razredne razlike.
 
 
ČET, 13. 8.

20.00
Pogovor: Zgodovina slovenske kriminalke (film + literatura): 
Zdenko Vrdlovec in Aljaž Krivec, moderira Aljoša Harlamov

Začetki slovenskih kriminalk segajo v prelom 20. stoletja, med pionirji pa je bil tudi Fran Milčinski, sicer avtor slovitih Butalcev. Morda se začetki niso mogli kosati z deli Arthurja Conana Doyla ali Agathe Christie, a ta žanr se je hitro uveljavil v Sloveniji in postal med najbolj branimi in gledanimi. Na filmskem platnu posebej izstopa film Minuta za umor Janeta Kavčiča, ki klasično formulo navdihne s povsem avtohtnimi tematikami in posebnostmi političnega sistema.

21.00
Minuta za umor
Jane Kavčič, Slovenija (Jugoslavija), 1962, 35mm, 1.37, čb, 82'

Koh (Vanja Drach) se po 18 letih vrne v domovino in s svojim prihodom vznemiri nekaj ljudi, ki ga nočejo sprejeti. Na ulici sreča svojega nekdanjega profesorja, ki je do njega ves prezirljiv. Na policiji mu inšpektor pove, da ga zaradi njegove 18-letne odsotnosti sumijo, da je izdajalec: gre za neko izdajo v vojnem času, zaradi katere so bili ubiti njegovi sošolci; preživeli so le štirje in Kohu postane jasno, da mora sam odkriti izdajalca. Kriminalka s političnim ozadjem.


PET, 14. 8.

20.00
Pogovor: Raziskovalni aspekt pisanja kriminalk
Avgust Demšar in Tadej Golob, moderira Maja Čakarić

Pri ustvarjanju je domišljija pomembna, a neupoštevanje zakonov, tako prava kot fizike, lahko napeto kriminalko spremeni v farso ali parodijo. Mnogi pisatelji izhajajo iz novinarskih vrst, vsi pa uporabljajo raziskovalne metode, ki so v veljavi pri psih čuvajih demokracije. Svojim junakom tako priborijo verodostojnost pri različnih bralcih, s sledenjem pravilom resničnega življenja pa se razvije tudi psihološka prepričljivost.
 
21:00
Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem (Mannen som lekte med elden)
Henrik Georgsson, Švedska, 2018, DCP, 99', sp

Dokumentarni portret švedskega pisatelja in novinarja Stiega Larssona, avtorja Milenijske trilogije, posvečen njegovi življenjski obsesiji: razkrivanju skrajnih desničarskih gibanj in njihovih strategij, kako priti na oblast.
 

SOB, 15. 8.

20.00
Pogovor: Žanr »hardboiled« kriminalke (Raymond Chandler):
Andraž Jerič in Igor Harb

Detektivke stare šole izhajajo iz posledic ameriške prohibicije in korupcije, ki ji je sledila, v njih pa spremljamo zagrenjenega, moralno kompromitiranega antijunaka, praviloma zasebnega detektiva, ki ga je življenje tako utrdilo, da je »trdo kuhan«. Junaki, kot so Mike Hammer, Sam Spade in Philip Marlowe, se na več koncih zapletejo v primer, ki praviloma vključuje umor in zlorabo položaja, nato pa ga razrešijo ob pomoči fatalne ženske (in njej navkljub). Na filmskem platnu so ti junaki zaživeli v filmu noir in so ostali z njim za zmeraj povezani na vizualni ravni.

21:00
Globoko spanje (The Big Sleep)
Howard Hawks, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 114', svp

Utrujen, zagrenjen in osamljen zasebni detektiv Philip Marlowe (Humphrey Bogart) se po naključju zaplete v zarote aristokratske združbe. Pomembno vlogo pri tem odigra tudi fatalna ženska (Lauren Bacall). V filmu v prvi resni vlogi nastopi tudi Dorothy Malone. Po mnenju mnogih absolutno najboljši film noir, posnet po romanu mojstra trdih kriminalk Raymonda Chandlerja.
 

NED, 16. 8.

21.00
L.A. zaupno (L.A. Confidental)
Curtis Hanson, ZDA, 1997, 35mm, 2.35, barvni, 136', sp

Los Angeles v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Trije zelo različni policisti, vsak na svoj način iščejo resnico: Ed Exley (Guy Pearce), zlati mož policije, je pripravljen narediti vse, da bi napredoval. Bud White (Russell Crowe) je zaradi pravice pripravljen zaobiti pravila, a le stežka nadzoruje svojo agresijo. Jack Vincennes (Kevin Spacey) vedno išče slavo in denar, vse dokler ga vest ne prisili, da se pridruži Exleyju in Whiteu pri razkrivanju pravega obraza mračnega sveta v Los Angelesu. Za mnoge eden najboljših filmov devetdesetih.

Novice | Sre, 1. 7. 2020

Cankarjeva nagrada Sebastijanu Pregljuza roman V Elvisovi sobi

Letos je bila na Vrhniki prvič podeljena novoustanovljena Cankarjeva nagrada. Prejel jo je Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi (Goga, 2019).

Po besedah žirije je V Elvisovi sobi roman, »prelit s spominom na zgodovinske premike zadnjih let. Zgodba, v kateri se intimno prekriva s širšim družbenim dogajanjem, sovpada z obdobjem od konca sedemdesetih do osamosvojitve. […] Pregelj v romanu dobro zajame občutke generacije, ki je razpad Jugoslavije, vojno in tranzicijsko obdobje doživljala v zgodnji mladosti. Njegova pisava je artikulirana in kaže nedvomno pripovedno veščino: ve, kaj hoče, in ve, kako to tudi povedati.«

Cankarjeva nagrada, ki so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, je poklon velikemu slovenskemu književniku in hkrati priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev).

Novice | Sre, 1. 7. 2020

Kresnik Veroniki Simonitiza roman Ivana pred morjem

Nagrado kresnik za najboljši roman preteklega leta, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, je letos prejela Veronika Simoniti za knjigo Ivana pred morjem (Cankarjeva založba, 2019). Nagrada je bila letos – v posebnih okoliščinah zaradi pandemije – podeljena že tridesetič, Veronika Simoniti pa je šele njena četrta prejemnica.

Kot je izjavila žirija, Veronika Simoniti »premika bralca po prostorih in časih, od Pariza do tukajšnjih krajev in Srbije, s spretnim plastenjem pripovedi, tudi menjavanjem slovničnih časov, ko je preteklo tisto večno, zapomljivo, in zato zahteva sedanjik, pripovedovalkina sedanjost pa pojema v minevanju in je torej popisana v pretekliku.«

Na svetovni dan knjige, 23. aprila, je od deseterice na situ ostala še peterica finalistov, poleg nagrajenke še Brane Cestnik (Sonce Petovione), Sebastijan Pregelj (V Elvisovi sobi), Suzana Tratnik (Norhavs na vrhu hriba) in Jiři Kočica (Izvirnik).

Novice | Pon, 15. 6. 2020

SEJEM NA ZRAKULjubljana, park Zvezda 19.–21. junij

Pridi, kupi knjigo in pozdravi številne ustvarjalce slovenskih knjig.

zapri Na spletnih straneh Mestoliterature.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.